Pogosto zastavljena vprašanja & informacije o kriptovaluti bitcoin

Pogosto zastavljena vprašanje

Osnove:

Bitcoin je omrežje, ki temelji na soglasju; omogoča obstoj novega plačilnega sistema in povsem digitalnega denarja. Tehnično gledano je bitcoin prvo vrstniško (p2p) decentralizirano razpršeno plačilno omrežje, ki ga poganjajo uporabniki brez centralnega organa ali posrednikov. Z uporabniškega stališča pa je bitcoin bolj ali manj internetna gotovina. Bitcoin je tudi najboljši obstoječ primer trojnega knjigovodstva.

Bitcoin je prva implementacija t.i. “kriptovalute”, koncepta, ki ga je prvi opisal Wei Dai leta 1998 na poštnem seznamu cypherpunkov. Gre za idejo o novi obliki denarja, pri katerem za tvorbo novcev in nadzor nad nakazili namesto centralnega organa skrbi kriptografija. Prvo specifikaicijo bitcoina in dokaz koncepta je leta 2009 na kriptografskem poštnem seznamu objavil Satoši Nakamoto. Satoši je konec leta 2010 zapustil projekt, ne da bi razkril kaj dosti o sebi. Skupnost še naprej hitro raste in na bitcoinu sedaj dela precej razvijalcev.

Satošijeva anonimnost je dvignila nekaj skrbi, ki pa so neutemeljene in običajno izhajajo iz nerazumevanja odprtokodne narave bitcoina. Protokol bitcoin in programska oprema, ki ga implementira, sta objavljena odprto in vsak razvijalec kjerkoli na svetu lahko pregleda celotno kodo ali izdela, uporablja in razpečuje svojo spremenjeno verzijo programske opreme. Spremembe, ki jih naredijo današnji razvijalci bitcoina, kot tudi spremembe, ki jih je naredil Satoši, se lahko uveljavijo samo, če jih začnejo ljudje uporabljati. Tako Satoši, kot tudi današnji razvijalci, nikoli ni imel popolnega nadzora nad bitcoinom. Identiteta izumitelja bitcoina je danes približno tako pomembna kot identiteta osebe, ki je izumila papir.

Nihče ni lastnik omrežja bitcoin, podobno kot nihče ni lastnik tehnologije, na kateri temelji elektronska pošta. Bitcoin nadzorujejo in upravljajo vsi uporabniki po vsem svetu. Razvijalci resda razvijajo programsko opremo, ne morejo pa prisiliti uporabnikov v poljubne spremembe pravil, saj lahko vsak uporabnik sam svobodno izbira, katero programsko opremo uporablja. Da sistem deluje, morajo vsi uporabniki uporabljati med seboj združljivo programsko opremo, ki je podrejena istim pravilom. Bitcoin lahko normalno deluje le, če obstaja popolno strinjanje med vsemi uporabniki. Na ta način imajo vsi uporabniki in razvijalci močno motivacijo za to, da dosežejo takšno strinjanje.

S stališča povprečnega uporabnika je bitcoin zgolj aplikacija na računalniku ali pametnem telefonu, ki deluje kot osebna denarnica in omogoča plačevanje in sprejemanje plačil — podobno kot aplikacija za elektronsko pošto pošilja in sprejema pošto.

Bitcoin v ozadju uporablja javno knjigo nakazil, ki se imenuje veriga blokov. To knjigo hranijo vsi udeleženci omrežja, vsebuje pa vsa veljavna nakazila, ki so se kdaj zgodila v omrežju bitcoin. Tako lahko vsak udeleženec omrežja na svojem računalniku preveri veljavnost vseh nakazil. Pristnost nakazil zagotavljajo digitalni podpisi; z njihovo pomočjo lahko bitcoine na nekem naslovu potroši le lastnik tega naslova. Nadalje se lahko vsakdo vključi v procesiranje nakazil s pomočjo namenske strojne opreme in pri tem nekaj zasluži; temu pravimo rudarjenje. Več si lahko preberete na strani Kako deluje bitcoin? ali pa v izvornem dokumentu.

Da. Vedno več podjetij in posameznikov uporablja bitcoin; med drugim so to klasična podjetja kot npr. restavracije, prenočišča, pravniška podjetja, pa tudi priljubljene spletne storitve. Mreža podjetji, ki sprejemajo Bitcoin se iz dneva v dan veča. Poleg tega pa so se pojavile tudi nekatere države ki že sprejemajo Bitcoin kot plačilno sredstvo.

Bitcoin je virtualen ravno toliko kot kreditne kartice in omrežja internetnega bančništva, ki ga ljudje dnevno in široko uporabljajo. Z bitcoinom je mogoče plačevati na spletu in v fizičnih trgovinah ravno tako kot s katerokoli drugo obliko denarja. Bitcoine je mogoče uporabljati tudi v fizični obliki, kot so npr. kovanci Casascius, čeprav je plačevanje z mobilnikom običajno bolj praktično. Stanja na bitcoin računih so shranjena v velikem razpršenem omrežju, kjer jih nihče ne more goljufivo spremeniti. Vsak uporabnik bitcoina lahko tako v popolnosti upravlja s svojim denarjem in bitcoini ne morejo kar izginiti samo zato, ker so virtualni.

Bitcoin je zasnovan tako, da omogoča uporabnikom plačevanje z zadovoljivo stopnjo zasebnosti, ki je podobna kot pri drugih plačilnih sredstvih. Ni pa anonimen in ne more zagotavljati enake stopnje zasebnosti kot plačevanje z gotovino. Vsaka uporaba bitcoina se beleži v zelo natančnem javnem zapisniku. Za zaščito zasebnosti uporabnikov obstajajo razni mehanizmi in še več jih je v razvoju. Potrebnega bo še nekaj dela, preden bodo orodja za te načine uporabe razvita do te mere, da jih bo večina uporabnikov lahko enostavno pravilno uporabljala.

Nekatere skrbi, da bi se zasebna nakazila v bitcoinu lahko uporabljala v nezakonite namene. Vredno je opozoriti, da bodo za bitcoin nedvomno veljale podobne uredbe, kot že veljajo za obstoječe finančne in plačilne sisteme. Bitcoin ne more biti enako ali bolj anonimen kot gotovina in najbrž ne more preprečiti finančnih preiskav. Poleg tega je bitcoin zasnovan tako, da že sam po sebi preprečuje širok spekter finančnih zločinov.

Denar, ki je ostal v izgubljeni denarnici, ni več v obtoku. Novci še vedno ostanejo v verigi blokov kot vsi ostali, vendar bodo za vedno ostali neporabljeni, saj so za porabo potrebni izgubljeni zasebni ključi, vendar ni načina, da bi jih kdo našel. Zaradi zakona povpraševanja in ponudbe se ob umiku novcev iz obtoka preostalim novcem, ki jih je sedaj manj, vrednost v teoriji nekoliko zviša.

  • Kot plačilo za izdelke ali storitve.
  • Z nakupom bitcoinov v menjalnici.
  • Z nakupom bitcoinov od koga v bližini.
  • Z rudarjenjem.

Dandanes obstaja veliko število menjalnic, kjer lahko popolnoma legalno z nakazili oziroma plačlnimi karticami kupite vse kriptovalute in prav tako bitcoin.

Plačevanje z bitcoinom je lažje kot s kreditnimi ali bančnimi karticami, sprejemanje plačil pa je možno brez kakršnekoli storitve tretje osebe. Plačilo izvedete v aplikaciji, ki služi kot denarnica, na svojem računalniku ali mobilniku, tako da vnesete prejemnikov naslov in znesek ter pritisnete gumb Pošlji. Za lažjo izmenjavo prejemnikovega naslova mnogo denarnic podpira čitanje QR-kod s kamero ali prenos z dotikom mobilnikov z uporabo tehnologije NFC.

  • Svoboda plačevanja – Plačati in prejeti je možno kakršenkoli znesek kadarkoli in kjerkoli na svetu, v trenutku. Ni bančnih počitnic; ni meja; ni vsiljenih omejitev. Bitcoin omogča uporabnikom popoln nadzor nad svojim denarjem.
  • Zelo nizke pristojbine – Plačila z bitcoinom se trenutno procesirajo z zelo nizkimi prispevki ali brez njih. Uporabniki lahko pri plačevanju prostovoljno plačajo prispevek v poljubni višini, s čimer si povečajo verjetnost prednostne obdelave nakazila v omrežju. Poleg tega obstajajo storitve, ki trgovcem pomagajo pri procesiranju nakazil in lahko tudi pretvorijo bitcoine v fiatno valuto (npr. evre) ter vsak dan nakažejo denar na trgovčev bančni račun. Ker te storitve temeljijo na bitcoinu, jih ponudniki lahko ponudijo z mnogo nižjimi pristojbinami kot npr. omrežja kreditnih kartic ali PayPal.
  • Manjša tveganja za trgovce – Nakazila v omrežju bitcoin so varna in dokončna ter ne vsebujejo občutljivih ali osebnih podatkov kupcev. To ščiti trgovce pred izgubami zaradi goljufij ali goljufivih stornacij in izloča potrebo po skladnosti s pravili industrije plačilnih kartic. Trgovci zlahka dosežejo nove trge, kjer plačilne kartice niso na voljo ali pa je stopnja goljufij s karticami previsoka. Posledica so nižji stroški procesiranja, večji tržni doseg in nižji stroški administracije.
  • Varnost, nadzor in upravljanje – Uporabniki bitcoina sami popolnoma nadzirajo svoja sredstva in nakazila. Nemogoče je, da bi trgovec uporabniku karkoli zaračunal brez uporabnikove vednosti in potrditve, kar se dogaja z drugimi plačilnimi sredstvi, ki se uporabljajo na internetu. To tudi zagotavlja močno zaščito pred krajo identitete. Uporabniki bitcoina lahko svoja sredstva zaščitijo tudi z uporabo rezervnih kopij in šifriranja.
  • Preglednost in nevtralnost – Vsi podatki glede denarne zaloge bitcoinov in nakazil so javno dostopni v verigi blokov in vsakdo jih lahko vidi, preveri in uporabi kadarkoli, v realnem času. Noben posameznik ali posamezna organizacija ne more manipulirati z bitcoinom, ker je protokol kriptografsko varen. Na ta način lahko vemo, da je jedro bitcoina vedno nevtralno, pregledno in predvidljivo.
  • Stopnja sprejetosti – Velika množica ljudi že poseduje bitcoine, vendar je še vedno veliko ljudi, ki dvomi v samo tehnologijo. Prav tako regulatorji želijo omejiti uporabo kriptovalut saj jih ne morejo kontrolirati. 
  • Nestanovitnost cene – Skupna vrednost bitcoinov v obtoku in število podjetij, ki ga uporabljajo raste iz dneva v dan. Zato lahko že manjši dogodki, trgovanja razne lažne novice, manipulacije in druge poslovne dejavnosti pomembno vplivajo na ceno. V teoriji se bo ta nestanovitnost nižala z dozorevanjem bitcoina kot tehnologije. Svet še nikoli prej ni videl start-up valute, zato si je resnično težko — a razburljivo — predstavljati, kako se bo zadeva razvijala.
  • Tehnologija v razvoju – Osnovna programska oprema za bitcoin je še vedno v “začetni-fazi” in marsikatera funkcionalnost je še v razvoju in testiranju. Razvijajo se nova orodja in storitve, ki bodo naredile bitcoin bolj varen in dostopen širšemu občinstvu. Nekatere od teh storitev še niso primerne za vsakogar. Večina podjetij je novih in ne nudijo zadostnega zavarovanja. V splošnem je bitcoin še vedno v fazi dozorevanja.

Velik del zaupanja v bitcoin izhaja iz dejstva, da za uporabo bitcoina ni potrebno zaupati nikomur. Bitcoin je povsem odprtokoden in decentraliziran. Vsakdo ima kadarkoli dostop do celotne programske kode. Vsak programer lahko zato kadarkoli preveri, kako bitcoin deluje. Vsakdo lahko pregleda vsa nakazila in vse novonastale bitcoine, in to praktično takoj, ko se zgodijo. Plačila so mogoča brez zanašanja na tretjo osebo in celoten sistem ščitijo široko preverjeni kriptografski algoritmi — isti, kot se uporabljajo npr. pri spletnem bančništvu. Nobena posamezna organizacija ali posameznik ne more upravljati z bitcoinom, zato omrežje ostaja varno, tudi če niso vsi njegovi uporabniki vredni zaupanja.

Ni pametno pričakovati, da boste s pomočjo bitcoina ali kake druge porajajoče se tehnologije obogateli. Vedno je dobro biti pazljiv pri stvareh, ki se zdijo predobre, da bi bile resnične, ali kršijo osnovna pravila ekonomije.

V svetu bitcoina se hitro razvijajo inovacije in prisotnih je precej poslovnih priložnosti, ki pa niso brez tveganja. Zagotovila, da bitcoin še naprej rasel, ni, čeprav se je do zdaj razvijal zelo hitro. Vlaganje časa in sredstev v karkoli, kar se tiče bitcoina, je podjetniška dejavnost. Zaslužiti se da na več načinov, npr. z rudarjenjem, špekulacijami na menjalnicah ali z ustanavljanjem novih podjetij in storitev. Na vseh teh področjih je precej konkurence in ni zagotovila za dobiček. Vsak posameznik mora sam oceniti potreben vložek in tveganja, ki jih vsak tak projekt prinese s seboj.

Omrežje bitcoin lahko že sedaj obdela precej višje število nakazil na sekundo, kot jih skozi omrežje trenutno dejansko steče. Ni pa še povsem pripravljeno na število nakazil, kakršna se pojavljajo v omrežjih kreditnih kartic. Dela s ciljem dviga teh omejitev že potekajo in prihodnje potrebe so precej jasne. Od samega začetka vsi vidiki bitcoina stalno zorijo in se izboljšujejo in pričakujemo lahko, da bo tako še več let. Z večanjem prometa v omrežju bo morda več uporabnikov pričelo uporabljati lažje odjemalce, polna vozlišča pa bodo postala bolj specializirane storitve. Za več informacij si preberite stran o skalabilnosti na wikiju (v angleščini).

Kolikor nam je znano, bitcoin v večini držav ni protizakonit. Vendar pa nekatere dežele, npr. Argentina in Rusija, močno omejujejo ali prepovedujejo uporabo tujih valut. Druge dežele, npr. Tajska, pa omejujejo licenciranje določenih vrst pravnih oseb, npr. menjalnic za bitcoin.

Oblasti v raznih deželah izdajajo pravila, navodila in smernice za posameznike in podjetja, kako integrirati to novo tehnologijo v obstoječi regulirani finančni sistem. Ameriški FinCEN je npr. izdal smernice. Nekaj informacij, tudi o Sloveniji, lahko najdete na Wikipedia.

Pravni in ekonomski vidik:

  • Bitcoin je denar in ljudje so vsak denar vedno uporabljali tako za zakonite kot za nezakonite dejavnosti. Trenutno se gotovina, kreditne kartice in obstoječi bančni sistem v nezakonite namene uporabljajo neprimerljivo bolj pogosto kot bitcoin. Bitcoin prinaša pomembne inovacije v svet plačilnih sistemov in prednosti teh inovacij v splošnem razumemo kot mnogo bolj pomembne kot pa njegove potencialne slabosti.

    Bitcoin je zasnovan kot velik korak naprej pri zaščiti vsega, kar se tiče denarja, in bi lahko pomagal delovati kot močna zaščita pred mnogimi finančnimi zločini. Bitcoine je npr. popolnoma nemogoče ponarejati. Uporabniki imajo popoln nadzor nad svojim denarjem in nihče jim ne more nepooblaščeno zaračunavati kot pri goljufijah s kreditnimi karticami. Nakazila z bitcoinom so dokončna in zato imuna na goljufive stornacije. Bitcoin omogoča zaščito denarja pred krajo in izgubo s pomočjo zelo močnih in uporabnih mehanizmov kot so rezervne kopije, šifriranje in večstransko podpisovanje.

    Nekatere skrbi, da bi bil bitcoin lahko bolj privlačen za zločince, saj so z njim možna zasebna in nepovratna plačila. Vendar pa so podobne stvari mogoče tudi z gotovino in bančnimi nakazili, ki se že široko uporabljajo. Za uporabo bitcoina bodo nedvomno veljale podobne uredbe, kot že veljajo za obstoječe finančne in plačilne sisteme, in z uporabo bitcoina se najbrž ne da izogniti finančnim preiskavam. V splošnem se pogosto dogaja, da pomembni tehnološki preboji v javnosti najprej doživijo močne polemike, preden javnost dobro razume njihove prednosti; internet je eden od mnogih primerov tega pojava.

Protokola bitcoin ni mogoče spremeniti brez sodelovanja skoraj vseh njegovih uporabnikov, ki prosto izbirajo, katero programsko opremo uporabljajo. Poskus dodeljevanja posebnih pravic lokalnemu organu pri pravilih globalnega omrežja bitcoin v praksi ni izvedljiv. Kaka bogata ustanova bi lahko investirala v nabavo strojne opreme za rudarjenje bitcoinov in bi tako s pridobitvijo večine računalniške moči v omrežju lahko blokirala ali stornirala nekatera nedavna tuja nakazila. Težko pa bi ohranila to moč, saj bi morala investirati več kot vsi ostali rudarji na svetu skupaj.

Seveda pa je mogoče sprejeti zakonodajo, ki omejuje uporabo bitcoina, tako kot pri vsakem drugem finančnem inštrumentu. Prav tako kot dolarji ali evri se lahko tudi bitcoin uporablja v mnoge različne namene in nekateri od teh so lahko zakoniti, drugi pa nezakoniti, glede na veljavne zakone. Uporabo bitcoina bi lahko omejujoča zakonodaja otežila; v tem primeru je težko napovedati, koliko uporabnikov bi se odpovedalo uporabi bitcoina. Vlada, ki bi prepovedala uporabo bitcoina, bi s tem preprečila razvoj na tem področju domačim podjetjem in trgom, ta razvoj pa bi se premaknil v druge države. Kot vedno je tudi tu izziv za zakonodajne oblasti najti učinkovite zakonodajne rešitve, ki ne omejujejo razvoja gospodarstva.

  • Bitcoin daje ljudem svobodo, da poslujejo pod pogoji, ki jih postavijo sami. Vsak uporabnik lahko pošilja in prejema novce podobno kot gotovino, lahko pa uporabniki med seboj sodelujejo tudi na bolj zapletene načine. Nakazila z večstranskim podpisovanjem za trošenje denarja zahtevajo, da nakazilo podpiše nekaj oseb izmed vnaprej določene skupine. To omogoča razvoj inovativnih storitev za reševanje sporov. Storitev te vrste bi lahko omogočila tretji osebi, da odloča o sporu dveh strank, ne da bi imela dostop do njunega denarja. Za razliko od gotovine in drugih plačilnih metod pa se dokazi o vseh plačilih z bitcoinom vedno javno beležijo in ti zapisi bi se lahko uporabljali kot sredstvo proti uporabnikom, ki goljufajo ali skušajo goljufati.

    Ko podjetje komu plačuje, se lahko prejemnik plačila zanaša na sloves podjetja in zato verjame, da bo plačilo prejel. Podjetje pa nima podobnega mehanizma, ko prejema plačila od novih strank, saj stranke običajno nimajo slovesa in nimajo veliko izgubiti, če ne plačajo. Bitcoin deluje tako, da vedno ščiti prejemnika pred goljufanjem s stornacijo, daje pa tudi možnost kupcu, da zahteva več zaščite, če kakemu trgovcu ne zaupa.

  • Novi bitcoini nastajajo v decentraliziranem procesu, ki mu rečemo rudarjenje. V tem procesu posamezniki opravljajo storitev za zaščito omrežja in s tem tekmujejo za nagrado. Rudarji obdelujejo nakazila in ščitijo omrežje z namensko strojno opremo in v zameno prejemajo nove bitcoine.

    Protokol bitcoin je zasnovan tako, da novi bitcoini nastajajo vedno enako hitro. Rudarjenje je zato zelo tekmovalen posel. Ko se omrežju pridružujejo novi rudarji, postaja pridobivanje dobička vse težje. Ni centralnega organa ali razvijalca, ki bi imel moč vplivati na sistem tako, da bi nesorazmerno povečal svoje dobičke. Vsak udeleženec omrežja bo zavrnil karkoli, kar ni v skladu s pravili, ki jih pričakuje od omrežja.

    Bitcoini nastajajo po predvidljivem vzorcu: hitrost nastajanja nekaj časa konstantna, na približno vsaka štiri leta pa se razpolovi. Pri številu 21 milijonov bitconov se bo nastajanje novih povsem ustavilo. Takrat bodo rudarji prejemali svoje plačilo verjetno le iz številnih prostovoljnih prispevkov pri nakazilih.

Vrednost bitcoinov je v njihovi uporabnosti kot denar. Bitcoin ima lastnosti denarja (trajnost, prenosljivost, zamenljivost enot, redkost, deljivost in prepoznavnost), ki izhajajo iz matematičnih lastnosti in ne iz fizičnih (kot npr. pri zlatu ali srebru) ali zaupanja v centralni organ (kot pri fiatnih valutah). Valuto bitcoin torej podpira matematika. Ko so te lastnosti dane, je za ohranjanje vrednosti denarja potrebno le zaupanje in sprejetost. V primeru bitcoina sprejetost predstavlja rastoča baza uporabnikov, trgovcev in podjetij. Kot pri vsaki valuti tudi vrednost bitcoina izhaja zgolj in neposredno od ljudi, ki so ga pripravljeni sprejeti kot plačilo.

Ceno bitcoinu določa ponudba in povpraševanje. Ko se povpraševanje po bitcoinih poveča, cena zraste, in ko povpraševanje upade, pade tudi cena. V obtoku je le omejena količina bitcoinov, novi pa nastajajo po vnaprej določenem urniku, zato bi moralo novo povpraševanje točno slediti nastajanju novih bitcoinov, da bi bila cena konstantna. Ker je trg z bitcoinom še vedno relativno majhen, količine denarja, potrebne za opazne premike cene, niso nedosegljive, zato je cena še vedno precej nestanovitna.

Da, to je mogoče. Zgodovina je polna valut, ki so propadle in niso več v uporabi, npr. marka Weimarske republikeJugoslovanski dinar ali nedavno zimbabvejski dolar. Omenjene valute so sicer vse propadle s hiperinflacijo, ki je v bitcoinu nemogoča; vseeno pa obstaja možnost tehnične napake, boljše konkurenčne valute, političnih razlogov ipd. V splošnem nobena valuta ni imuna na propad v hudih razmerah. Bitcoin se je do zdaj v vseh teh letih svojega obstoja izkazal za zanesljivega in potencial za rast je še visok. Seveda pa je njegovo prihodnost nemogoče napovedati.

Hitra porast vrednosti še ne predstavlja mehurčka. Mehurček nastane pri umetni precenjenosti, ki vodi v nenadno korekcijo vrednosti navzdol. Nihanje cene bitcoina v iskanju tržnega ravnotežja je posledica posameznih odločitev stotisočev udeležencev na trgu. Ceno vodi razpoloženje na trgu, razlogi za spremembe razpoloženja pa so lahko med drugim stopnja zaupanja v bitcoin, velika dojeta razlika med ceno in vrednostjo glede na temelje bitcoin ekonomije, špekulativno povpraševanje zaradi povečanega kritja v tisku, strah pred negotovimi dogodki in čustva kot iracionalno navdušenje in pohlep.

Ponzijeva shema je naložbena goljufija, pri kateri organizator izplačuje donose iz glavnice investitorjev samih ali pa iz vlog kasnejših vlagateljev, namesto iz dobička iz poslovanja. Ponzijeve sheme se na koncu sesujejo v škodo zadnjih vlagateljev, ko zmanjka novih interesentov.

Bitcoin je prostoprogramski projekt brez centralnega organa, zato nihče nima avtoritete, da bi obljubljal lažne dobičke. Kot pri drugih menjalnih sredstvih kot so zlato, ameriški dolar, euro, yen itd., tudi v bitcoinu ni zagotovila ohranjanja kupne moči in njegov tečaj je prosto določen s strani trga. To vodi v nestanovitnost tečaja in lastniki bitcoinov lahko nepredvidljivo pridobijo ali izgubijo del vrednosti svojega premoženja. Nepovezano s špekulacijami na borzi pa je bitcoin tudi plačilni sistem z uporabnimi in konkurenčnimi lastnosti, ki ga uporabljajo tisoči posameznikov in podjetij po vsem svetu.

Nekateri zgodnji uporabniki bitcoina imajo v lasti večje količine bitcoinov, ker so takrat tvegali in vložili svoj čas in sredstva v nepreverjeno tehnologijo, ki je skoraj nihče ni uporabljal in ki jo je bilo precej težje zavarovati kot danes. Mnogi zgodnji uporabniki so potrošili ali prodali večje količine bitcoinov, še preden so ti veliko pridobili na vrednosti, ali pa so nabavili le manjše količine in tako niso ogromno zaslužili. Zagotovila, da bo vednost bitcoina rasla ali padala, ni in je nikoli ni bilo. To je zelo podobno kot investicija v zagonsko podjetje, ki lahko pridobi na vrednosti zaradi svoje uporabnosti in priljubljenosti, ali pa nikoli ne uspe. Bitcoin je še vedno na svojih začetkih, zasnovan pa je bil z zelo dolgoročnimi nameni. Težko si je zamisliti zasnovo, ki bi manj koristila zgodnjim uporabnikom, in danes ni jasno, ali bomo današnje uporabnike kdaj imeli za zgodnje uporabnike.

Lastnost bitcoina je, da ne bo nikoli obstajalo več kot 21 milijonov bitcoinov. Vseeno pa to ni težava, saj se vsak bitcoin lahko deli na 8 decimalnih mest oziroma na desetmilijoninke (0,00000001 BTC), pa tudi delitev na še manjše enote ni nemogoča. Ko se nominalne vrednosti nakazil zmanjšujejo, lahko začnemo vrednosti nakazil prikazovati v manjših enotah, npr. v milibitcoinih (1 mBTC ali 0,001 BTC) — tako bi npr. namesto 0,0526 BTC pisali 52,6 mBTC — ali celo v mikrobitcoinih itd.

Teorija deflacijske spirale trdi, da če se pričakuje padec cen (deflacija), bodo ljudje odložili nakupe na kasneje, ko bodo lahko stvari kupili ceneje. To bo povzročilo padec povpraševanja, ki mu bo sledil nov padec cen; vse skupaj naj bi se samo slabšalo in vodilo v gospodarsko depresijo.

Centralne banke s to teorijo rade upravičujejo potrebo po vzdrževanju inflacije. Vseeno med ekonomisti teorija velja za sporno, saj kaže, da ne velja vedno. En primer trga, kjer cene stalno padajo, trg pa vseeno ni v depresiji, je trg domače elektronike. Tudi vrednost bitcoina je tekom časa močno porasla, pa je ekonomija okrog bitcoina hkrati tudi močno zrasla. Tako vrednost bitcoina kot velikost bitcoin ekonomije sta leta 2009 začeli pri nič, s čimer je bitcoin protiprimer omenjeni teoriji, torej ta teorija ne drži vedno.

Bitcoin pa v resnici ni zasnovan kot deflatorna valuta. Zasnovan je tako, da je v zgodnjih letih inflatoren, kasneje pa stabilen. Količina bitcoinov v obtoku lahko upade samo takrat, ko ljudje izgubljajo svoje denarnice, npr. zaradi malomarnosti in neobstoječih rezervnih kopij. Ob stalni monetarni bazi in stabilni ekonomiji bi morala vrednost valute ostati stabilna.

To je problem kure in jajca. Da bi se cena bitcoina stabilizirala, se mora na temelju bitcoina razviti gospodarstvo večjega obsega, z več uporabniki in podjetji. Vendar pa uporabniki in podjetja hočejo bolj stabilno ceno bitcoina, da bi vstopili v gospodarstvo in ga s tem povečali.

Na srečo pa nestalnost cene ne vpliva bistveno na prednosti bitcoina kot sredstva za prenos denarja s točke A na točko B. Podjetja lahko plačila, prejeta v bitcoinu, v trenutku pretvorijo v svojo domačo valuto, s čimer se izognejo tveganju nihanja cene bitcoina kot valute, hkrati pa vseeno izkoristijo prednosti bitcoina kot sredstva za prenos denarja. Podjetja in uporabniki tako vseeno vstopajo v gospodarstvo bitcoina, saj ima bitcoin mnoge uporabne in edinstvene lastnosti. Na ta način je mogoče, da se bo gospodarstvo bitcoina razvilo do točke, ko bo nestanovitnost cene dovolj nizka, da ne bo predstavljala večje težave.

Le majhen del vseh bitcoinov, ki so trenutno v obtoku, je naprodaj v menjalnicah. Trgi so tekmovalni: cena bitcoina raste in pada glede na povpraševanje in ponudbo. Ob močnem povečanju povpraševanja bi torej cena močno porastla. Nadalje bodo novi bitcoini nastajali še nekaj desetletij. Zato je nemogoče, da bi kdo pokupil prav vse bitcoine, kar jih je. Seveda pa to ne pomeni, da trgi niso dovzetni za manipulacije: količina sredstev, potrebna za opazen premik cene gor ali dol, še vedno ni nedosegljivo velika, zato je cena bitcoina še relativno nestanovitna.

 

 

 

 

Pomakni se na vrh



Želite izvedeti več o dogajanju v slovenski bitcoin skupnosti?
Vas zanimajo dogodki katere organiziramo?
Želite izvedeti več o sami tehnologiji?
Vpišite se na našo mailing listo in sproti vas bomo obveščali o novostih in dogajanju.....