• Bitcoin je denar in ljudje so vsak denar vedno uporabljali tako za zakonite kot za nezakonite dejavnosti. Trenutno se gotovina, kreditne kartice in obstoječi bančni sistem v nezakonite namene uporabljajo neprimerljivo bolj pogosto kot bitcoin. Bitcoin prinaša pomembne inovacije v svet plačilnih sistemov in prednosti teh inovacij v splošnem razumemo kot mnogo bolj pomembne kot pa njegove potencialne slabosti.

  Bitcoin je zasnovan kot velik korak naprej pri zaščiti vsega, kar se tiče denarja, in bi lahko pomagal delovati kot močna zaščita pred mnogimi finančnimi zločini. Bitcoine je npr. popolnoma nemogoče ponarejati. Uporabniki imajo popoln nadzor nad svojim denarjem in nihče jim ne more nepooblaščeno zaračunavati kot pri goljufijah s kreditnimi karticami. Nakazila z bitcoinom so dokončna in zato imuna na goljufive stornacije. Bitcoin omogoča zaščito denarja pred krajo in izgubo s pomočjo zelo močnih in uporabnih mehanizmov kot so rezervne kopije, šifriranje in večstransko podpisovanje.

  Nekatere skrbi, da bi bil bitcoin lahko bolj privlačen za zločince, saj so z njim možna zasebna in nepovratna plačila. Vendar pa so podobne stvari mogoče tudi z gotovino in bančnimi nakazili, ki se že široko uporabljajo. Za uporabo bitcoina bodo nedvomno veljale podobne uredbe, kot že veljajo za obstoječe finančne in plačilne sisteme, in z uporabo bitcoina se najbrž ne da izogniti finančnim preiskavam. V splošnem se pogosto dogaja, da pomembni tehnološki preboji v javnosti najprej doživijo močne polemike, preden javnost dobro razume njihove prednosti; internet je eden od mnogih primerov tega pojava.

Protokola bitcoin ni mogoče spremeniti brez sodelovanja skoraj vseh njegovih uporabnikov, ki prosto izbirajo, katero programsko opremo uporabljajo. Poskus dodeljevanja posebnih pravic lokalnemu organu pri pravilih globalnega omrežja bitcoin v praksi ni izvedljiv. Kaka bogata ustanova bi lahko investirala v nabavo strojne opreme za rudarjenje bitcoinov in bi tako s pridobitvijo večine računalniške moči v omrežju lahko blokirala ali stornirala nekatera nedavna tuja nakazila. Težko pa bi ohranila to moč, saj bi morala investirati več kot vsi ostali rudarji na svetu skupaj.

Seveda pa je mogoče sprejeti zakonodajo, ki omejuje uporabo bitcoina, tako kot pri vsakem drugem finančnem inštrumentu. Prav tako kot dolarji ali evri se lahko tudi bitcoin uporablja v mnoge različne namene in nekateri od teh so lahko zakoniti, drugi pa nezakoniti, glede na veljavne zakone. Uporabo bitcoina bi lahko omejujoča zakonodaja otežila; v tem primeru je težko napovedati, koliko uporabnikov bi se odpovedalo uporabi bitcoina. Vlada, ki bi prepovedala uporabo bitcoina, bi s tem preprečila razvoj na tem področju domačim podjetjem in trgom, ta razvoj pa bi se premaknil v druge države. Kot vedno je tudi tu izziv za zakonodajne oblasti najti učinkovite zakonodajne rešitve, ki ne omejujejo razvoja gospodarstva.

• Bitcoin daje ljudem svobodo, da poslujejo pod pogoji, ki jih postavijo sami. Vsak uporabnik lahko pošilja in prejema novce podobno kot gotovino, lahko pa uporabniki med seboj sodelujejo tudi na bolj zapletene načine. Nakazila z večstranskim podpisovanjem za trošenje denarja zahtevajo, da nakazilo podpiše nekaj oseb izmed vnaprej določene skupine. To omogoča razvoj inovativnih storitev za reševanje sporov. Storitev te vrste bi lahko omogočila tretji osebi, da odloča o sporu dveh strank, ne da bi imela dostop do njunega denarja. Za razliko od gotovine in drugih plačilnih metod pa se dokazi o vseh plačilih z bitcoinom vedno javno beležijo in ti zapisi bi se lahko uporabljali kot sredstvo proti uporabnikom, ki goljufajo ali skušajo goljufati.

  Ko podjetje komu plačuje, se lahko prejemnik plačila zanaša na sloves podjetja in zato verjame, da bo plačilo prejel. Podjetje pa nima podobnega mehanizma, ko prejema plačila od novih strank, saj stranke običajno nimajo slovesa in nimajo veliko izgubiti, če ne plačajo. Bitcoin deluje tako, da vedno ščiti prejemnika pred goljufanjem s stornacijo, daje pa tudi možnost kupcu, da zahteva več zaščite, če kakemu trgovcu ne zaupa.

• Novi bitcoini nastajajo v decentraliziranem procesu, ki mu rečemo rudarjenje. V tem procesu posamezniki opravljajo storitev za zaščito omrežja in s tem tekmujejo za nagrado. Rudarji obdelujejo nakazila in ščitijo omrežje z namensko strojno opremo in v zameno prejemajo nove bitcoine.

  Protokol bitcoin je zasnovan tako, da novi bitcoini nastajajo vedno enako hitro. Rudarjenje je zato zelo tekmovalen posel. Ko se omrežju pridružujejo novi rudarji, postaja pridobivanje dobička vse težje. Ni centralnega organa ali razvijalca, ki bi imel moč vplivati na sistem tako, da bi nesorazmerno povečal svoje dobičke. Vsak udeleženec omrežja bo zavrnil karkoli, kar ni v skladu s pravili, ki jih pričakuje od omrežja.

  Bitcoini nastajajo po predvidljivem vzorcu: hitrost nastajanja nekaj časa konstantna, na približno vsaka štiri leta pa se razpolovi. Pri številu 21 milijonov bitconov se bo nastajanje novih povsem ustavilo. Takrat bodo rudarji prejemali svoje plačilo verjetno le iz številnih prostovoljnih prispevkov pri nakazilih.

Vrednost bitcoinov je v njihovi uporabnosti kot denar. Bitcoin ima lastnosti denarja (trajnost, prenosljivost, zamenljivost enot, redkost, deljivost in prepoznavnost), ki izhajajo iz matematičnih lastnosti in ne iz fizičnih (kot npr. pri zlatu ali srebru) ali zaupanja v centralni organ (kot pri fiatnih valutah). Valuto bitcoin torej podpira matematika. Ko so te lastnosti dane, je za ohranjanje vrednosti denarja potrebno le zaupanje in sprejetost. V primeru bitcoina sprejetost predstavlja rastoča baza uporabnikov, trgovcev in podjetij. Kot pri vsaki valuti tudi vrednost bitcoina izhaja zgolj in neposredno od ljudi, ki so ga pripravljeni sprejeti kot plačilo.

Ceno bitcoinu določa ponudba in povpraševanje. Ko se povpraševanje po bitcoinih poveča, cena zraste, in ko povpraševanje upade, pade tudi cena. V obtoku je le omejena količina bitcoinov, novi pa nastajajo po vnaprej določenem urniku, zato bi moralo novo povpraševanje točno slediti nastajanju novih bitcoinov, da bi bila cena konstantna. Ker je trg z bitcoinom še vedno relativno majhen, količine denarja, potrebne za opazne premike cene, niso nedosegljive, zato je cena še vedno precej nestanovitna.

Da, to je mogoče. Zgodovina je polna valut, ki so propadle in niso več v uporabi, npr. marka Weimarske republike, Jugoslovanski dinar ali nedavno zimbabvejski dolar. Omenjene valute so sicer vse propadle s hiperinflacijo, ki je v bitcoinu nemogoča; vseeno pa obstaja možnost tehnične napake, boljše konkurenčne valute, političnih razlogov ipd. V splošnem nobena valuta ni imuna na propad v hudih razmerah. Bitcoin se je do zdaj v vseh teh letih svojega obstoja izkazal za zanesljivega in potencial za rast je še visok. Seveda pa je njegovo prihodnost nemogoče napovedati.

Hitra porast vrednosti še ne predstavlja mehurčka. Mehurček nastane pri umetni precenjenosti, ki vodi v nenadno korekcijo vrednosti navzdol. Nihanje cene bitcoina v iskanju tržnega ravnotežja je posledica posameznih odločitev stotisočev udeležencev na trgu. Ceno vodi razpoloženje na trgu, razlogi za spremembe razpoloženja pa so lahko med drugim stopnja zaupanja v bitcoin, velika dojeta razlika med ceno in vrednostjo glede na temelje bitcoin ekonomije, špekulativno povpraševanje zaradi povečanega kritja v tisku, strah pred negotovimi dogodki in čustva kot iracionalno navdušenje in pohlep.

Ponzijeva shema je naložbena goljufija, pri kateri organizator izplačuje donose iz glavnice investitorjev samih ali pa iz vlog kasnejših vlagateljev, namesto iz dobička iz poslovanja. Ponzijeve sheme se na koncu sesujejo v škodo zadnjih vlagateljev, ko zmanjka novih interesentov.

Bitcoin je prostoprogramski projekt brez centralnega organa, zato nihče nima avtoritete, da bi obljubljal lažne dobičke. Kot pri drugih menjalnih sredstvih kot so zlato, ameriški dolar, euro, yen itd., tudi v bitcoinu ni zagotovila ohranjanja kupne moči in njegov tečaj je prosto določen s strani trga. To vodi v nestanovitnost tečaja in lastniki bitcoinov lahko nepredvidljivo pridobijo ali izgubijo del vrednosti svojega premoženja. Nepovezano s špekulacijami na borzi pa je bitcoin tudi plačilni sistem z uporabnimi in konkurenčnimi lastnosti, ki ga uporabljajo tisoči posameznikov in podjetij po vsem svetu.

Nekateri zgodnji uporabniki bitcoina imajo v lasti večje količine bitcoinov, ker so takrat tvegali in vložili svoj čas in sredstva v nepreverjeno tehnologijo, ki je skoraj nihče ni uporabljal in ki jo je bilo precej težje zavarovati kot danes. Mnogi zgodnji uporabniki so potrošili ali prodali večje količine bitcoinov, še preden so ti veliko pridobili na vrednosti, ali pa so nabavili le manjše količine in tako niso ogromno zaslužili. Zagotovila, da bo vednost bitcoina rasla ali padala, ni in je nikoli ni bilo. To je zelo podobno kot investicija v zagonsko podjetje, ki lahko pridobi na vrednosti zaradi svoje uporabnosti in priljubljenosti, ali pa nikoli ne uspe. Bitcoin je še vedno na svojih začetkih, zasnovan pa je bil z zelo dolgoročnimi nameni. Težko si je zamisliti zasnovo, ki bi manj koristila zgodnjim uporabnikom, in danes ni jasno, ali bomo današnje uporabnike kdaj imeli za zgodnje uporabnike.

Lastnost bitcoina je, da ne bo nikoli obstajalo več kot 21 milijonov bitcoinov. Vseeno pa to ni težava, saj se vsak bitcoin lahko deli na 8 decimalnih mest oziroma na desetmilijoninke (0,00000001 BTC), pa tudi delitev na še manjše enote ni nemogoča. Ko se nominalne vrednosti nakazil zmanjšujejo, lahko začnemo vrednosti nakazil prikazovati v manjših enotah, npr. v milibitcoinih (1 mBTC ali 0,001 BTC) — tako bi npr. namesto 0,0526 BTC pisali 52,6 mBTC — ali celo v mikrobitcoinih itd.

Teorija deflacijske spirale trdi, da če se pričakuje padec cen (deflacija), bodo ljudje odložili nakupe na kasneje, ko bodo lahko stvari kupili ceneje. To bo povzročilo padec povpraševanja, ki mu bo sledil nov padec cen; vse skupaj naj bi se samo slabšalo in vodilo v gospodarsko depresijo.

Centralne banke s to teorijo rade upravičujejo potrebo po vzdrževanju inflacije. Vseeno med ekonomisti teorija velja za sporno, saj kaže, da ne velja vedno. En primer trga, kjer cene stalno padajo, trg pa vseeno ni v depresiji, je trg domače elektronike. Tudi vrednost bitcoina je tekom časa močno porasla, pa je ekonomija okrog bitcoina hkrati tudi močno zrasla. Tako vrednost bitcoina kot velikost bitcoin ekonomije sta leta 2009 začeli pri nič, s čimer je bitcoin protiprimer omenjeni teoriji, torej ta teorija ne drži vedno.

Bitcoin pa v resnici ni zasnovan kot deflatorna valuta. Zasnovan je tako, da je v zgodnjih letih inflatoren, kasneje pa stabilen. Količina bitcoinov v obtoku lahko upade samo takrat, ko ljudje izgubljajo svoje denarnice, npr. zaradi malomarnosti in neobstoječih rezervnih kopij. Ob stalni monetarni bazi in stabilni ekonomiji bi morala vrednost valute ostati stabilna.

To je problem kure in jajca. Da bi se cena bitcoina stabilizirala, se mora na temelju bitcoina razviti gospodarstvo večjega obsega, z več uporabniki in podjetji. Vendar pa uporabniki in podjetja hočejo bolj stabilno ceno bitcoina, da bi vstopili v gospodarstvo in ga s tem povečali.

Na srečo pa nestalnost cene ne vpliva bistveno na prednosti bitcoina kot sredstva za prenos denarja s točke A na točko B. Podjetja lahko plačila, prejeta v bitcoinu, v trenutku pretvorijo v svojo domačo valuto, s čimer se izognejo tveganju nihanja cene bitcoina kot valute, hkrati pa vseeno izkoristijo prednosti bitcoina kot sredstva za prenos denarja. Podjetja in uporabniki tako vseeno vstopajo v gospodarstvo bitcoina, saj ima bitcoin mnoge uporabne in edinstvene lastnosti. Na ta način je mogoče, da se bo gospodarstvo bitcoina razvilo do točke, ko bo nestanovitnost cene dovolj nizka, da ne bo predstavljala večje težave.

Le majhen del vseh bitcoinov, ki so trenutno v obtoku, je naprodaj v menjalnicah. Trgi so tekmovalni: cena bitcoina raste in pada glede na povpraševanje in ponudbo. Ob močnem povečanju povpraševanja bi torej cena močno porastla. Nadalje bodo novi bitcoini nastajali še nekaj desetletij. Zato je nemogoče, da bi kdo pokupil prav vse bitcoine, kar jih je. Seveda pa to ne pomeni, da trgi niso dovzetni za manipulacije: količina sredstev, potrebna za opazen premik cene gor ali dol, še vedno ni nedosegljivo velika, zato je cena bitcoina še relativno nestanovitna.